Angleški Megabus za male denarje pripelje popotnike iz Londona v Glasgow, vendar to izkušnjo toplo odsvetujem, če nista popotnik ali popotnica mlajša vsaj od 29 let in 10 mesecev, z zdravim hrbtom in mirnimi živci. Avtobus namreč po udobju in mehkobi sedežev bolj spominja na natlačen ljubljanski mestni avtobus kot na long-distance kouč.
Nazaj grede nas je šofer razveseljeval tudi z eratičnim ogrevanjem (ali raje ohlajanjem) ter popolno razsvetljavo potniške kabine od večera pa do štirih zjutraj. Če bi si kdo slučajno zaželel branja, najbrž.
Škotska je v nasprotju z nekaterimi sredstvi, ki peljejo do tja, človeku prijazna. Severnjaki se po londonskih izkušnjah zdijo dobri kot kruh in prijazni kot stare mame na vasi.
Zajtrki v B2B-jih so obilni in po zmerni ceni. Občasno pridejo tudi z black puddingom, angleško različico naših krvavic, da se lahko popotnik že navsezgodaj pošteno okrepča, preden se gre borit z vremenskimi razmerami.

// Medvedje na Škotskem, nekje na Isle of Skye
Scenerija je fantastična, prav zares kakor na razglednicah, čeprav so tele Janove fotke (in moje, lepo prosim
) seveda ustrezno pofotošopane.
Na Ben Nevis žal nisva zlezla, saj se kljub svojemu nizkemu stasu pozimi ponaša s subarktičnim podnebjem, moja puhovka, dereze in cepin pa samevajo v Sloveniji. Kdaj drugič …
Fort William pod vznožjem Bena se menda celo hvali, da je outdoor središče Velike Britanije (kar samo po sebi sicer ne pove veliko), ljudje pa paradirajo naokoli zgolj v obveznih goretex uniformah.
In še top lista nadrealističnih lokacij:
- Torridon (v snežnem metežu prehitela gručo gorskih kolesarjev)
- Mallaig (trajekt odpovedan zaradi močnega vetra)
- Glenfinnan (eden najlepših železniških viaduktov in na svetu)
- Isle of Sky, Cuillin Hills (lepe ledeniške doline in čmok-čmok pod nogami)
- Castle Stalker (kot iz Disneyeve risanke)
Upam, da bo zneslo še kdaj, takrat morda celo z letalom.