Lake District
8/05/09Zadnjic sta uletela Roki in Ajda, pa smo se zapeljali v Lake District na nekajdnevni izlet. Bilo je fino.
Avtor članka: Jan
Zadnjic sta uletela Roki in Ajda, pa smo se zapeljali v Lake District na nekajdnevni izlet. Bilo je fino.
Avtor članka: Jan
Ravno razmisljam, kaj vse sva letos pocela v Londonu in okolici…
- Sla na nestete izlete za vikend
- Pekla kruh in kuhala
- Vozila starse naokrog
- Sla na morje
- Nabirala maline
- Plela vrt
- Kidala sneg
- Gledala roze
- Navijala za Oxford proti Cambridgeu
- Visela po pubih in tako dalje…
Klik na sliko za en vecji flickr update.
Avtor članka: Jan
Letos spomladi sva bila tudi nenavadno veliko v Ljubljani. Razlog za to so moji gnili zobje
. Vsakic, ko prideva domov, sva presenecena nad tem, kako fino in lepo in mirno je…
Avtor članka: Jan
Malo zanemarjava tale najin Brlog zadnje case… Od kar nisem vec na Skype-u veliko letam v Dizldorf, potem so tu vikendi, nesteti obiski za vikende, pa nama zmanjkuje casa… Evo nekaj svabskih fotk za vse tete, strice in ostale, ki obcasno zaidete sem…
Avtor članka: Jan
Anglija, ali raje Velika Britanija - da bom povsem politično korektna in ne bom užalila čustev katere od aboridžinskih skupnosti, ki si prizadevajo za več političnih pravic - je proti pričakovanjem zelo čedna. Večino koncev tedna se zato spraviva na vlak odkrivat predele izven Londona, pogosto sicer samo do Kenta.
Da bi se izognila pričakovanemu ponovoletno-januarskem bluesu in morebitnim zapadom v depresijo, pa sva za spremembo omislila mini dopust v waleško mesto Merthyr Tydfil, sicer povsem nesloveče v turističnem smislu. V času industrijske revolucije in še mnogo kasneje je bilo mesto namreč eden od rudarskih centrov Velike Britanije.
Kar pa je mestecu gotovo šteti v turistični prid, je neposredna bližina naravnega parka Brecon Beacons. In od januarja 09 dalje se ponaša tudi s povsem novim in zmerno spodobnim hotelom Travelodge, katerega cena naju je - čipuha - povsem prepričala. Pod tuhnami sva se skrivala za celih 11 funtov na sobo. Naj živijo januarske hotelske razprodaje!
Brecon Beacons ni ravno velik naravni park, je pa dramatičen in po waleških standardih zadovoljivo močvirnat. In ker Otok ni ravno raj za ljubitelje ekstremnih športov - najbolj ekstremno do sedaj je bilo kolesarjenje v Londonu po glavni cesti od doma do službe -, je bilo dobrodošlo, da je najvišji vrh parka Pen y Fan postregel z močvaro na začetku poti, poštenim poprhom snega na vrhu, par ledenimi svečami in zgledno hudim vetrom.

Pa še inženirji vojske so naju za slabe četrt ure potegnili dol s hriba, ker sva zagazila v strelsko vadišče, kjer so se ravno spravili nekaj minirat. Ovce so sicer mirno hodile mimo in niso j… eksplozije!
Naslednji dan dopusta sva mahedrala po obronkih širokih ledeniških dolin in se ob waleških jagenjčkih družila s predstavniki Janove razširjene družine.

//Jan v soncu

// Vera, Richard in Špela v pubu v Hay-on-Wye
V nedeljo, tik pred odhodom nazaj v London, pa sva obiskala rudnik Big Pit, ki spada pod svetovno kulturno dediščino Unesco in je bil 2005 razglašen za muzej leta. Še mnogi Angleži očitno ne vedo, da je tole z Unescom in območjem Blaenavon v Walesu čisto res.

//Priprave na spust v rudnik. Vse elektronske naprave so prepovedane
Bivši rudarji te ovešene s petkilogramskimi rudarskimi svetilkami z dvigalom spustijo slabih 100 metrov v rudnik, kjer potem laziš skozi rove in mimo konjskih staj - konje so včasih držali pod zemljo po deset let skupaj, dokler niso poginili od dela in slabih razmer. In očitno se tudi rudarjem ni kaj dosti bolje godilo. Moram priznat, ni za občutljive.
Avtor članka: Katja
Angleški kruh je v splošnem zanič, kljub njihovi kulturi sendvičev. Fillingi so že v redu, samo pri kruhu se zatakne. Tile fokači sta služili za slasten nadomestek eno popoldne - ena v indijskem slogu, ena pa v klasični različici:
Avtor članka: Katja
Kar pol leta sem rabil, da sem zmontiral tale kratek video s Škotske.
Avtor članka: Jan
Več fotk na: janraposa
Pred časom sva si nabavila nove telefone in zdaj veselo slikava tudi takrat, ko ne vlačiva okrog ta velikih škatel s seboj. Še posebej so priročni, ker na njih dobro dela GPS in se tako izgubljava manj kot navadno ter tako odkrivava nove in nove reči.
Tako lahko tule pričakujete malo bolj ažurno dokumentacijo dnevnega življenja…
Avtor članka: Jan
Aprila sva se spet nekaj potikala po Sloveniji. Med drugim sva bila na obisku v Kostanjevici, ko je moja draga mati pekla pehtranovo potico.
Ker je to z moje trenutne kvazi angleške perspektive skorajda turistična znamenitost, sem skrbno poslikala večino korakov. Za vsak primer, če me za kak velik praznik popade, da zapravim popoldne v kuhinji ter Janu in morebitnim obiskovalcem sestavim slovensko poslastico, ki je verjetno ne bodo znali ceniti.
Angleže (in Američane) namreč sumim, da so gensko nagnjeni k nezaupanju do zapotičenega peciva, ki se jim zdi “presuho”. Se morajo še marsikaj naučiti
Torej, takole gre:





Z besedami Janovega očeta: “Pehtran? Phew, plevel!”

Naša urna mati


Če s štajnšco potico našpikaš, lahko zrak uide ven in v potici med pečenjem ne nastajajo zračni žepki. Menda. Sliši se povsem znanstveno utemeljeno.


Jaz sem jo samo narezala večinoma hvaležnemu občinstvu.
Avtor članka: Katja
Originally uploaded by janraposa
Zadnjič, med potepanjem po zahodnih Julijcih, sva prespala v lepem malem alpskem brlogu. Naslov: Bivacco Gorizia 2, Zahodni Julijci. Seveda sva se morala nekaj dni kasneje od vsega hudega odpočiti tudi nekaj kilometrov južneje, v hiši Franko
Avtor članka: Jan
Prejšnji vikend sva s prijateljema skočila v Severni Wales. Bilo je nadvse fino. Spali smo v 300 let starem brlogu, pili pivo, šli pogledat dež v hribe, se sprehajali po obali in viseli po gradovih ter pubih. Slike so, kot ponavadi, na Flickru.
Avtor članka: Jan
Danes zvečer sem bila sama doma. Rahlo sem se dolgočasila, pa sem odvila Janovo darilo od kolega, ukrajinskega medveda Dimitrija:

// Ukrajinski prekajeni som, frišno prešvercan iz Kijeva
Moram priznat, da mi je bilo kar malo nelagodno, mrtva smrdljiva riba velikanka in jaz v kuhinji, zunaj tema, mestne lisice in zmešana soseda.

// veliki somak

// Ribji izdelek, prosto po Jamesu Martinu z BBC food
Z nekaj termične obdelave pa je postal som čisto prijazen, čeprav Dmitro trdi, da nikakor ne sodi v fancy ass rižoto, ampak se ga je s pivom, vmes pa se ga obesi ven, na zrak! Bova z Janom povadila tudi recept s pivom, ker je ribe še za celo pešadijo lačnih.
Avtor članka: Katja