Velika selitev, the sequel.
Avgust in september sta blesava meseca. Letošnje klimatske razmere strašno slabo vplivajo na ljudi in njihove medsebojne odnose. Tako smo ta petek selili našo Duško iz ene garsonjere v drugo. Kaj hočemo, se zgodi …
Duška je tako majcena deklica, da Jan pravi, da jo lahko brez težav zmaže za zajtrk.
Izkaže se, da ima k sreči tudi prtljage približno toliko - za malo malico.
Prijazni medved Aco, kulinarični Klemen, godrnjavi Jan in moja malenkost smo se zapodili in v dobrih dveh urah pospravili Duškinih 10 škatel, 10 kosov športne opreme, 20 nahrbtnikov in 30 vrečk tri štuke dol na stari in tri štuke gor na novi lokaciji.
Pri tem smo pošteno ovirali promet in mimoidoče pri Slonu. Nekateri so celo domnevali, da dajemo robo zastonj.
Zaradi zadihanosti, vročine in vzhičenosti sicer nisem mogla poslikat Duškinega novega domka, ampak bo za to gotovo še priložnost, ker se menda obeta skupni žur z Acotom, tudi preseljenim, ki je kljub zdravstvenim pomislekom nesebično pomagal nosit prtljago in zraven še neumorno regljal s Klemnom.
Rezultati podviga:
- ena nabasana nova garsonjera,
- nevarno povečana koncentracija prahu na stari lokaciji,
- žulj na Janovi levi nogi,
- en paket grisinov, en fruc in kila grozdja manj,
- en frend več v strogem centru.
Dobrodošla med brlogarje! Vso srečo!
February 15th, 2007 at 12:14 pm
[…] Zadnje leto sem delal za podjetje, ki med drugim dela z večjimi logističnimi podjetji in moram priznati, da je logistika zanimiva reč. Osebna logistika, pa je malo manj zanimiva. Pravzaprav je zoprno in nadležno opravilo, ki je še posebej tečno, če se morate seliti med majhnimi (po možnosti najemniškimi) stanovanji, kar je trenutno moderno za večino prebivalstva Zahodne Evrope, ki je mlajše od 35-38 let. Še bolj zoprno pa je, če imate veliko “krame”. […]